Projekt sodelovanja KAJ NAS UČI MURA je bil LAS Prlekija odobren na 5. Javnem razpisu za Podukrep 19.3 Priprava in izvajanje dejavnosti sodelovanja lokalne akcijske skupine; z odločbo ARSKTRP št. 33154-117/2020/6, dne 30. 06. 2020. Aktivnosti projekta so sofinancirane s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP): Evropa investira v podeželje. Skupna višina nepovratne javne podpore za LAS Prlekija znaša 68.953,47 EUR (vrednost celotnega projekta za izvedbo aktivnosti na območju LAS Prlekija znaša 90.657,76 EUR).
Vrednost celotnega projekta sodelovanja znaša 363.595,81 EUR.
Upravičenci do sredstev z območja LAS Prlekija so:
Občina Ljutomer; 11.896,94 EUR
Prleška razvojna agencija giz (vodilni partner LAS Prlekija); 33.809,62 EUR
Občina Križevci; 23.246,91 EUR
Trajanje operacije: 23 mesecev; od 1. 10. 2020 – 30. 9. 2022
Rok za prvi zahtevek: 30. 1. 2021
Rok za drugi zahtevek: 30. 9. 2022
Partnerstvo operacije:
LAS Prlekija (Vodilni partner operacije sodelovanja LAS)
LAS Goričko 2020
LAS Ovtar Slovenskih goric
LAS Pri dobrih ljudeh 2020
AKTUALNIM AKTIVNOSTIM PROJEKTA " KAJ NAS UČI MURA" lahko sledite na http://www.las-prlekija.com/projekti/kaj-nas-uci-mura.
OPIS PROJEKTA SODELOVANJA: V okviru operacije sodelovanja želimo vzpostaviti kakovostno zeleno infrastrukturo na območjih varstva narave, predvsem Nature 2000. Razviti želimo visokokakovostno ponudbo zelenega turizma, ki temelji na aktivnem ohranjanju narave, krajine in kulturne dediščine in ki ne bo poslabšala stanja ohranjenosti. S tem bomo zagotovili tudi ključne ekosistemske storitve. V okviru operacije bodo izvedene investicije v izgradnjo in obnovo javne infrastrukture, vključno s turistično infrastrukturo ter objekti kulturne dediščine za obisk in interpretacijo območja varstva narave in naravnih vrednot. Pri tem bo dan poudarek ciljem varstva narave, kakovostne interpretacije in možnosti doživljanja narave, kulturne dediščine in krajine ter trajnostne mobilnosti obiskovalcev.
Povečati želimo ozaveščenost obiskovalcev in prebivalcev glede pomena območij Natura 2000 predvsem ob reki Muri. Pri tem bomo upoštevali sinergije s področji varstva kulturne dediščine in turizma. Pri izvedbi operacije bo dan poudarek na izobraževanju in ozaveščanju o ohranjanju narave, kulturne dediščine in krajine brez negativnih vplivov na doseganje naravovarstvenih ciljev ob zagotavljanju pogojev za trajnostno mobilnost obiskovalcev.
Operacija sodelovanja je zasnovana na način, da poveže različna območja LAS, da z revitalizacijo in preureditvijo obstoječih zelenih površin ustvarijo omrežje interpretacijskih središč s podporno infrastrukturo za obiskovalce, ki bo izboljšalo kakovost turistične ponudbe na celotnem območju predvsem pa pomagalo ohranjati kulturno in naravno dediščino. Osrednja zelena hrbtenica – Mura – pa pri tem predstavlja omrežje rekreacijskih povezav na obeh straneh Mure ter z zelenimi biseri v ogrlici – posameznimi interpretacijskimi središči »podeželski zeleni sistem«.
Aktivnosti operacije so enakomerno porazdeljene med partnerji, prav tako pa vsaka posamezna aktivnost vključuje tudi skupne aktivnosti. Vsi partnerji se v operaciji vključujejo z vsemi zastavljenimi aktivnostmi v obsegu, kot so bile za to zaznane potrebe in cilji na posameznem območju.
1. Vodenje in koordinacija projekta
2. Priprava interpretacijskih in učnih vsebin
V okviru te aktivnosti želimo pripraviti interpretacijske in učne vsebine za šest interpretacijskih točk ob Muri. Zunanji izvajalec bo pripravil besedila – učne vsebine, vključno z e-kvizom. Partnerji bomo sodelovali pri pripravi vsebin in e-kviza ter zagotovili potrebni fotografski material (v okviru stroškov dela).
3. Razvoj interpretacijske infrastrukture
V okviru te aktivnosti želimo pripraviti podlage za informacijske table.
Zunanji izvajalci bodo oblikovali informacijske table (lesena konstrukcija s kovinskimi tablami, skladno z zakonodajnim okvirom)Izdelali mobilno aplikacijo s QR kodo za e-kviz na temo reke Mure.
4. Vzpostavitev interpretacijskih točk na terenu
Vzpostavitev petih interpretacijskih točk (dve LAS Prlekija, po eno na vsak ostali LAS) v obliki učnih poti z postavitvijo tabel in spremljevalne infrastrukture
5. Vzpostavitev mreže interpretacijkih točk ob Muri
Priprava vsebin za trajnostni načrt promocije/ trženja mreže interpretacijskih točk ob Muri (pregled možnih vsebin, usklajevanje s strokovnjaki ali so vsebine usklajene z Naturo 2000, UNESCO – Biosfernim območjem ob Muri ipd.)
Pregled in potrditev zbranih vsebin za trajnostni načrt
Priprava trajnostnega načrta promocije/ trženja mreže interpretacijskih točk ob Mur
6. Promocija in obveščanje
Priprava in predstavitev operacije na uvodni, zaključni in vmesnih novinarskih konferencah.
Pripravili in natisnili bomo zloženke in časopis Biomura in vsebine za objavo o operaciji na spletnih straneh in medijih.
SPECIFIČNI REZULTATI PROJEKTA:
1 vzpostavljena mreža interpretacijskih središč, ki je mišljena kot turistični produkt/storitev.
4 dogodki za zdrav življenjski slog (pohodi ob Muri).
2 interpretacijski točki kot učni poligon za ozaveščanje pomena narave in naravnih virov in kot območje za aktivno preživljanje prostega časa v sozvočju z naravo in kot prikaz ERK ukrepov za trajnostno upravljanje s stoječimi vodami ob reki Muri
1 komplet pripravljene interpretacijske in učne vsebine
200 mladih vključenih v aktivnosti in izvedeno usposabljanje za interpretatorje.
Povezave:
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja
Program razvoja podeželja Republike Slovenije
LAS Prlekija

Projekt sodelovanja LAS »Vzpostavitev modela trženja lokalne ponudbe – Incoming agencija« je bil odobren na 5. Javnem razpisu za Podukrep 19.3 Priprava in izvajanje dejavnosti sodelovanja lokalne akcijske skupine; z odločbo ARSKTRP št. 33154-110/2020/17, dne 25. 2. 2021. Aktivnosti projekta so sofinancirane s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP): Evropa investira v podeželje.
Skupna višina nepovratne javne podpore za LAS Prlekija znaša do 95.128,99 EUR (vrednost celotnega projekta za izvedbo aktivnosti na območju LAS Prlekija znaša 114.588,46EUR).
Upravičenec do sredstev z območja LAS Prlekija je:
Prleška razvojna agencija giz (vodilni partner LAS Prlekija): 95.128,99 EUR
Trajanje operacije: 24 mesecev; 2 fazi
Partnerji v operaciji:
LAS Ovtar Slovenskih goric (vodilni partner operacije)
LAS Prlekija
LAS Dobro za nas
LAS Bogastvo podeželja
LAS Lastovica
TOTI LAS
LAS Ceahlau (Romunija)
Opis projekta sodelovanja:
V začetni fazi bomo analizirali teren z obstoječo ponudbo in animirali različne deležnike k sodelovanju. Deležniki (ponudniki, vodniki, zaposleni v projektu, obstoječe agencije, zavodi za turizem, turistična društva, lastniki kulturne in druge dediščine, itd.) se bodo na podlagi ciljno naravnanih delavnic izobraževali, usposabljali za potrebe trženja turističnih storitev in se vključevali s konstruktivnimi predlogi glede pravne oblike modela trženja, ITP ter postavljanja pravil sodelovanja. Pomemben del operacije bo določitev standardov sodelovanja za deležnike, kjer bomo dali poudarek med drugim tudi na: programih in aktivnostih za starostnike; programih in dostopnosti za gibalno ovirane in invalide; varovanju okolja (brez uporabe plastike, reciklirna embalaža, po konceptih Zero waste in green destinacij ...) in ohranjanju narave (reke, jezera, gozdne poti, varovanih območij); uporabi lokalnih produktov in lokalni samooskrbi (odjem od lokalnih ponudnikov in ekoloških kmetij) ter ozaveščanju o lastni identiteti območja (da se deležniki čutijo kot ena regija, ne kot konkurenca).
ITP bodo zasnovani skupaj z zunanjimi izvajalci delavnic, izobraževanj in usposabljanj, ki že imajo izkušnje na tem področju, hkrati pa bodo lahko upoštevali smernice, sprejete skupaj z ostalimi deležniki. Prav tako bomo v zgodbo smiselno vključili že obstoječe ITP, ki bodo smiselno sovpadali z obstoječimi pravili sodelovanja. Poleg ITP za tradicionalne ciljne skupine (mlade družine, avtobusni izleti ipd.) bomo vključili ITP, ki bodo prilagojeni gibalno oviranim in invalidom (dostopnost v objekte, ustrezna podlaga za vozičke, ustrezno opremljeni toaletni prostori); ki bodo zanimali starostnike in socialno izključene (doživetja na kmetiji, spoznavanje živali, itd.); kjer bomo osveščali mlade o pomenu ekološke pridelave in lokalne samooskrbe (ponudba ekoloških kmetij), kjer bomo spodbujali trajnostno mobilnost (kolesarske poti, pešpoti, pohodništvo ...) in kjer bomo spoznavali in opozarjali na spreminjanje okolja skozi čas in na podnebne spremembe. Tu vidimo pomembno vlogo v povezovanju in izmenjavi izkušenj s pomočjo ogledov dobrih praks, kjer nam bo v veliko pomoč partner LAS Calafat iz Romunije, kjer se teh izzivov lotevajo po svojem modelu.
Model trženja bo oblikovan na dva načina:
• preko obstoječih agencij, kot podpora obstoječim agencijam, ki se ukvarjajo z incomingom in bodo izkazale interes za sodelovanje;
• kot vzpostavitev nove incoming agencije, ki se bo ukvarjala izključno s trženjem ponudbe obravnavanega območja.
Nova incoming agencija bo v svoji pravno formalni obliki imela status socialnega podjetja oziroma bo najmanj delovala po konceptih socialnega podjetja, saj želimo osveščati deležnike tudi o družbeno odgovornem delovanju tako na trgu kot tudi v medsebojni interakciji, zagotoviti, da bodo ponudniki kot deležniki aktivno soodločali pri delovanju agencije in zagotoviti, da bodo presežki prihodkov nad stroški namenjeni nadaljnjemu razvoju modela. Ta model bo po vzpostavitvi osnovan na poslovnem načrtu, ki bo tudi rezultat projekta, in bo začrtal način delovanja agencije tudi po koncu projekta.
Vzpostavljen model bo podprt s tiskanim večjezičnim materialom, ki bo prilagojen posameznim deležnikom (zainteresiranim agencijam, obiskovalcem, za animiranje uporabnikov, itd.) in ciljnim skupinam ter bo na atraktiven in sodoben način predstavljal območje operacije.
Pomemben element podpore vzpostavljenemu modelu bo tudi spletna stran z vsemi smiselnimi komponentami. Za spletno in ciljno usmerjeno predstavitev ITP bomo zasnovali tudi sistematični model digitalnega marketinga, ki bo uporabnikom po vnaprej začrtanem načrtu v skladu s sodobnimi smernicami predstavljal relevantne vsebine v določenem obdobju.
Za promocijo projekta bomo pripravili poseben dogodek, ki bo ustrezno medijsko podprt. Vsi partnerji in tudi kasneje vključeni deležniki bodo na svojih spletnih kanalih objavljali vsebine o projektu, za predstavitve na dogodkih pa bomo oblikovali posebno promocijsko tiskovino.
Povezave:
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja
Program razvoja podeželja Republike Slovenije
LAS Prlekija

Projekt sodelovanja BLAŽENJE PODNEBNIH SPREMEMB V KMETIJSTVU SKOZI SOCIALNE INOVACIJE je bil LAS Prlekija odobren na 5. Javnem razpisu za Podukrep 19.3 Priprava in izvajanje dejavnosti sodelovanja lokalne akcijske skupine; z odločbo ARSKTRP št. 33154-132/2020/5, dne 30. 06. 2020. Aktivnosti projekta so sofinancirane s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP): Evropa investira v podeželje. Skupna višina nepovratne javne podpore za LAS Prlekija znaša 88.321,45 EUR (vrednost celotnega projekta za izvedbo aktivnosti na območju LAS Prlekija znaša 108.287,48 EUR).
Upravičenci do sredstev z območja LAS Prlekija so:
JEDRO - zavod za razvoj socialne ekonomije, Ljutomer, SO.P.; 70.507,15 EUR
Prleška razvojna agencija giz (vodilni partner LAS Prlekija); 17.814,30 EUR
Operacija se bo izvajala v dveh fazah.
Rok za prvi zahtevek: 30. 9. 2021
Rok za drugi zahtevek: 30. 11. 2022
Partnerstvo operacije:
LAG Zeitkultur (vodilni partner operacije sodelovanja LAS)
LAS Goričko 2020
LAS Prlekija
LAS Pri dobrih ljudeh 2020
AKTUALNIM AKTIVNOSTIM PROJEKTA "BLAŽENJE PODNEBNIH SPREMEMB V KMETIJSTVU SKOZI SOCIALNE INOVACIJE" lahko sledite na http://www.las-prlekija.com/projekti/blazenje-podnebnih-sprememb-v-kmetijstvu-skozi-socialne-inovacije.
OPIS PROJEKTA SODELOVANJA: Območje LAS Prlekija je pretežno kmetijsko območje s številnimi razdrobljenimi kmetijskimi površinami in visoko brezposelnostjo ranljivih ciljnih skupin. Sooča se z ekstremnimi vremenskimi pojavi, ki neposredno vplivajo na stabilnost pridelave in količino ter kakovost hrane. Tudi na tem območju so najbolj izpostavljene male kmetije in mali pridelovalci ter s tem nižji ekonomsko socialni sloj prebivalstva na podeželju. Obstaja bojazen, da bo prihajalo do opuščanja kmetovanja, sledila bo nižja proizvodnja lokalnih produktov in nižja samooskrba in lokalna oskrba ter s tem večanje brezposelnosti med najbolj ranljivimi prebivalci.
Znotraj območja LAS želimo s predstavitvijo novih kmetijskih praks, razvojem novih proizvodov in storitev ter z uvajanje novih socialnih inovacij za najbolj ranljive ciljne skupine v regiji uvajati spremembe ki bodo okolju dale mehanizme za dolgoročno prilaganje na podnebne spremembe.
Na območju LAS Prlekija so travniški sadovnjaki del tradicionalne podeželske kulturne krajine in kot taki eden pomembnejših gradnikov identitete prleškega podeželja. Travniške sadovnjake najbolj ogrožata spreminjanje kmetijske rabe in nezainteresiranost kmetov za njihovo vzdrževanje, pa čeprav so plodovi travniških sadovnjakov lahko pomemben dodaten vir zaslužka, predvsem na manjših kmetijah, še posebno na tistih z ekološko usmeritvijo. V zadnjih letih se je sicer veliko jabolk s travniških sadovnjakov predelalo v jabolčni sok, kar je pomemben korak v kulturi uživanja sadja, vendar ostaja v predelavi sadja še veliko potencialov, ki jih je mogoče realizirati ob boljši organiziranosti lastnikov sadovnjakov, skupinski rabi opreme, skupnem razvoju produktov in sodelovanju v prodaji. Njihovo ohranjanje bo učinkovito le v načrtnem ozaveščanju in prenosu znanja pomladitvene in oživitvene rezi, od oskrbe, predelave do prodaje ter povezovanju lastnikov sadovnjakov Sadje s travniških sadovnjakov je lahko pomemben delež samooskrbe območja LAS s svežim sadjem in lokalnimi proizvodi. Na voljo je še veliko vsebin: od doživljajskega turizma, širjenja sadjarske kulture med mladino do zaposlovanja težje zaposljivih ranljivih skupin. Le oskrbovani travniški sadovnjaki se lahko odražajo v lepšem videzu kulturne krajine, kakovosti življenja, pestrejši turistični ponudbi in ohranjanju biotske pestrosti.
Skozi operacijo se bomo aktivno vključili v zeleno mrežo organizacij in pridelovalcev, ki delujejo po principih socialnega podjetništva in omogočajo večje zaposlovanje ranljivih ciljnih skupin. Znotraj mreže bomo pristopili k razvoju novih prehranskih produktov iz sadja iz visokodebelnih travniških sadovnjakov ter storitev kooperacijskih sezonskih del za pridelovalce oz. lastnike sadovnjakov. Za to bomo izvedli manjše vlaganje v opremo za vzdrževanje sadovnjakov in predelavo sadja. Razvili bomo lastno blagovno znamko sadja in izdelkov iz visokodebelnih travniških sadovnjakov in se vključili v skupno komunikacijsko zgodbo Zelene mreže za podeželje, ki bo postavila temelje skupne komunikacije ter trženjskega nastopa na trgu Znotraj mreže bomo tako z medsebojnim sodelovanjem članov ustvarjali čim večjo dodano vrednost pri razvoju in trženju izdelkov iz visokodebelnih sadovnjakov.
S predstavitvijo testiranj povečevanja humusne zemlje pri pridelavi zelišč in dišavnic ter namakalnih sistemov učnega centra Vidov breg bomo malim pridelovalcem ponudili konkretna znanja za obvladovanje podnebnih sprememb predvsem sušnih obdobij. Pridobljeno znanje bomo hkrati povezali tudi s predelavo sadja v novih produktih.
Del kulturne dediščine so tudi produkti iz sadja iz visokodebelnih sadovnjakov, ki so del našega vsakdana in so se izoblikovali skozi stoletja. Produkti iz sadja nam predstavijo celotno zgodovinsko okolje, socialno okolje, vloge spolov in skrb za naravno okolje. Na območju LAS bomo raziskali to dediščino v sodelovanju s starejšimi generacijami v obliki študijskega krožka prav tako bomo to znanje prenesli v nove proizvode ter na mlade generacije območja. S tem želimo izboljšati medgeneracijsko sodelovanje in učenje. Ker je pri domači predelavi sadja v prehranske produkte izrazita vloga spolov želimo z večjo aktivacijo žensk, predvsem brezposelnih in starejših le te aktivirati in motivirati za ponovno vključevanje na trg dela in v družbeno okolje ter jim prikazati konkretne možnosti za zaposlovanje v socialnem podjetništvu.
Na območju bomo v toku aktivnosti implementirali program za resocializacijo dolgotrajno brezposelnih besed s poudarkom na ženskah in mladih predvsem s prikazom delovanja partnerja na načelih socialnega podjetništva kjer želimo prikazati možnosti za zaposlovanje, pomagati pri socialni vključenosti brezposelnih z aktivacijo njihovih primarnih znanj. Zanje bomo organizirali dneve odprtih vrat partnerja ter individualne predstavitve po potrebi. Ti dnevi bodo namenjeni tudi malim pridelovalcem, ki bodo lahko spoznavali potenciale socialnega podjetništva tudi v njihovi dejavnosti. V tem oziru si bomo tudi ogledali primer dobre prakse v Avstriji na ekološki socialni kmetiji GREENCARE, ki zaposluje ranljive ciljne skupine v pridelavi in predelavi hrane.
Prepoznan problem: neugoden vpliv podnebnih sprememb v kmetijstvu, zmanjševanje biotske pestrosti, izginjanje kulturne krajine, pomanjkanje delovnih mest za ranljive ciljne skupine, nizka stopnja lokalne samooskrbe, pomanjkanje podjetniškega podpornega okolja in pogojev za trženje lokalnih kmetijskih proizvodov.
Izziv: prilagajanje kmetijskih praks na podnebne spremembe, podpora ohranjanju biotske pestrosti in varovanje tradicionalne kulturne krajine, ustvarjanje zelenih delovnih mest, ki podpirajo tradicionalne in trajnostne oblike kmetijske pridelave in predelave, razvoj lokalne ekonomije s povečanjem lokalne samooskrbe in uvajanje krožnega gospodarstva v procesu proizvodnje lokalnih živilskih produktov, vzpostavitev novih poslovnih modelov povezovanja in razvoja socialnega podjetništva na podeželju.
Rešitev: Blaženje podnebnih sprememb v kmetijstvu skozi socialne inovacije
Aktivnosti operacije so enakomerno porazdeljene med partnerji, prav tako pa vsaka posamezna aktivnost vključuje tudi skupne aktivnosti. Vsi partnerji se v operaciji vključujejo z vsemi zastavljenimi aktivnostmi v obsegu, kot so bile za to zaznane potrebe in cilji na posameznem območju.
Povezave:
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja
Program razvoja podeželja Republike Slovenije
LAS Prlekija

www.????